Včasih je bila zamaščenost jeter predvsem bolezen alkoholikov. Danes pa je postala tiha spremljevalka sodobnega življenjskega sloga – pogosto brez kapljice alkohola. Po ocenah jo ima že vsak tretji odrasli, v nekaterih državah celo več kot polovica prebivalstva.
A najbolj zaskrbljujoče je to, da zamaščena jetra ne bolijo. Zato jih pogosto odkrijemo šele, ko je njihova funkcija že resno ogrožena. Njihove težave pogosto ostanejo neopažene – vse dokler ne nastopijo resne posledice.Kaj sploh pomeni »zamaščena jetra«?
Jetra normalno vsebujejo majhne količine maščobe. Ko pa količina maščobe preseže 5–10 % mase jeter, govorimo o steatozi oz. zamaščenosti jeter.
Lahko gre za:
- alkoholno zamaščenost jeter (AFLD)
- nealkoholno zamaščenost jeter (NAFLD), ki je danes mnogo pogostejša
V zadnjem času se vse bolj uveljavlja izraz
MAFLD –
presnovna zamaščenost jeter –, ki poudarja dejstvo, da je stanje tesno povezano s presnovnim sindromom, inzulinsko rezistenco, povišanim krvnim tlakom, trebušno debelostjo in
disbiozo črevesja.
Zakaj pride do zamaščenosti?
Vzroki niso vedno očitni – niti povezani s prekomerno težo.
Glavni sprožilci so:
- presežek sladkorja in fruktoze (sladke pijače, skriti sladkorji)
- visok vnos predelanih ogljikovih hidratov in transmaščob
- kronična vnetja in inzulinska rezistenca
- dolgoročna uporaba nekaterih zdravil (kortikosteroidi, metotreksat, tamoksifen …)
- pomanjkanje gibanja
- motnje v črevesju, ki omogočajo prehod endotoksinov v jetra (t. i. črevesno-jetrna os)
Ključno je razumeti, da zamaščena jetra niso le »
odlagališče maščob«, temveč
presnovna motnja, ki vpliva na delovanje celotnega organizma.
Tiha progresija, ki pušča posledice
Zamaščena jetra lahko dolgo ostanejo brez simptomov. Vmes pa lahko tiho napredujejo v:
- vnetje jeter (steatohepatitis)
- fibrozo in cirozo
- oslabljen metabolizem holesterola in trigliceridov
- motnje v izločanju hormonov
- oslabljeno imunost in regeneracijo
- večje tveganje za srčno-žilne zaplete
Zamaščenost jeter je danes tudi eden ključnih dejavnikov pri neuspešnem hujšanju, kronični utrujenosti in moteni presnovi sladkorja.
Ali lahko jetra razmastimo?
Dobra novica je: DA. A ne z dieto, ki zgolj odreže kalorije – temveč s celostnim pristopom.
Jetra se lahko regenerirajo, a potrebujejo:
- manjši vnos hitro absorbirajočih sladkorjev (zlasti fruktoze),
- več antioksidantov, vlaknin in grenčin,
- aktivne snovi, ki podpirajo izločanje žolča in maščob,
- spojine, ki zmanjšujejo vnetja in oksidativni stres.
Med njimi izstopajo:
- fermentiran črni česen, bogat s S-allyl-cisteinom (SAC), ki ima klinično potrjeno delovanje na presnovo maščob in delovanje jeter,
- fermentiran micelij Antrodia camphorata, ki zmanjšuje jetrno zamaščenost, spodbuja protivnetne poti in povečuje encimsko antioksidativno zaščito,
- polifenoli, ki pomagajo zmanjšati jetrno oksidacijo in preprečujejo napredovanje v fibrozo,
- omega-3 maščobne kisline, ki uravnavajo razmerje med lipidi in citokini, pomembnimi za vnetne procese.
Če povzamemo...
Zamaščena jetra so lahko dolgo nevidna, a puščajo močan pečat na našem zdravju. Niso le »simptom razvajanja«, temveč odsev motenega metabolizma, sodobne prehrane in vse bolj razširjenega kroničnega vnetja.
Z dovolj zgodnjim pristopom lahko preprečimo napredovanje, razbremenimo jetra in podpremo njihovo izjemno sposobnost regeneracije. Prvi korak je razumevanje – drugi pa odločitev za spremembo.
Maj 2025